Vodja simpozija prim. dr. Iztok Tomazin je pojasnil, da je tudi letošnji program vsebinsko zelo zanimiv. »Vodilne teme so umetna inteligenca v medicini, etika in komunikacija, repozicije in imobilizacije  izpahov in zlomov,  urgentni ultrazvok na terenu, prenos nekaterih postopkov in terapije na medicince nezdravnike ter druge aktualne in uporabne teme urgentne, gorske in družinske medicine. Veseli smo, da tudi letos sodelujejo ugledni predavatelji in inštruktorji z veliko znanja in bogatimi izkušnjami. Seveda smo  pripravilitudi praktične delavnice, ki jih vodijo izkušeni zdravniki in diplomirani zdravstveniki.«

Udeležence simpozija je v imenu Ministrstva za zdravje RS pozdravil državni sekretar Denis Kordež in med drugim povedal: »Program srečanja kaže izredno raznolikost aktualnih tematik, še posebej iz vsebin kot je npr. komunikacija, ki je včasih ključna za lažjo in bolj kakovostno oskrbo. Veseli me razprava na temo prenosa določenih postopkov in zdravil na nezdravnike, saj se vsi zelo dobro zavedamo vse večjega pomanjkanja zdravnikov, kar se že kaže tudi na področju zagotavljanja nujnih ukrepov. MZ in meni osebno predstavlja mnenje stroke, ki se oblikuje na podlagi zaključkov tovrstnih razprav, zelo pomembne informacije pri regulaciji organizacije sistema NMP, saj so vodilo pri postavljanju zahtev po dodatnih znanjih tako zdravstvenih reševalcev, kot tudi DZN v NMP in DMS, ki delajo v urgenci. Posebna pozornost mora biti pri tem tudi usmerjena v specifično dejavnost, kot je gorsko reševanje, kjer je  uspešnost intervencije  pogosto zelo odvisna od znanja in usposobljenosti posameznika.«

Zbrane je nagovoril tudi direktor OZG Matjaž Žura: »OZG je zadnja leta vpet v organizacijo simpozija in je med drugim zdravstvena organizacija, ki se največ v Sloveniji ukvarja z oskrbo poškodovanih in obolelih v  zahtevnem terenu. Oskrba poškodovanih in vedno več obolelih na terenu zahteva sodelovanje mnogih organizacij, ki sicer v rednem delu niso povezane, delujejo po različnih organizacijskih shemah, a na koncu mora biti vsem glavni cilj čim hitrejši in varen pristop, ustrezna zdravstvena obravnava in oskrba ter varen in čim bolj optimalen transport v nadaljnje zdravljenje. Tega se že dolgo leta učimo in spoznavamo na simpoziju Ažmanovi dnevi in verjamem, da bo tudi letos tako.«

Poleg predavanj in praktičnih delavnic je simpozij tudi tokrat zaznamovala prikazna vaja s simulacijo prometne nesreče v zahtevnem terenu, kjer so sodelovali reševalci in zdravniki NMP  Tržič in Jesenice, jeseniški in martuljški gasilci, kranjskogorski gorski reševalci in helikopter SV z dežurno ekipo HNMP. Udeleženci so se zelo dobro odzvali tudi na okroglo mizo z aktualno tematiko gorske medicine in gorskega reševanja, kjer so izpostavili nujnost pridobitve namenskih helikopterjev za izvajanje NMP in gorskega reševanja, ki bodo  namenjeni reševanju ponesrečencev in obolelih. Izpostavili so tudi potrebo po večjem upoštevanju mednarodnih smernic za helikoptersko reševanje v Sloveniji vključno s sestavo ekipe v helikopterju – bistveno bolje za ponesrečence bi bilo, da bi zdravniku med gorskim reševanjem s helikopterjem pri oskrbi pacientov pomagal diplomirani zdravstvenik, kar priporočajo smernice, ne pa policist, kar je slovenska realnost. Ključno sporočilo sodelujočih je želja po večjem razumevanju odločevalcev, da je vsebina gorskega reševanja v Sloveniji tudi izvajanje nujne medicinske pomoči, ki sodi pod Ministrstvo za zdravje.  Poudarili so tudi, da je med drugim nujno sprejeti ustrezno pravno podlago za prenos  nekaterih kompetenc z zdravnikov na ustrezno usposobljene diplomirane zdravstvenike. Udeleženci simpozija, med katerimi so bili tudi direktorji zdravstvenih domov, vodstvo HNMP, nekateri člani širšega vodstva GRZS, vodje služb NMP in drugi, so soglasno potrdili tudi predlog o celoletnem dežurstvu optimalne ekipe za helikoptersko gorsko reševanje, kar bi še izboljšalo kakovost gorskega reševanja v Sloveniji.

Vaja: